Profesionalno kolesarstvo je na dirkah utečen stroj

Profesionalno kolesarstvo, ki ga lahko gledamo po televiziji, pa tu je mišljeno zgolj cestno kolesarstvo, je mnogo več, kot lahko vidimo. V ozadju je ogromno ljudi, ki skrbijo za kolesarje in niso le kolesarji tisti, ki krojijo športni dogodek. Če pogledamo, koliko dela je potrebnega za kolesarstvo na eni dirki, ki traja nekaj dni in vključuje tudi malo težje etape s prehodi visokih vrhov in prelazov, potem nikakor ni v enem moštvu samo 9 kolesarjev, ki sestavlja ekipo in ekipne uspehe, temveč jih je vsaj še enkrat toliko oz. še več.

 

Profesionalno kolesarstvo na tekmah skrbi za tekmovalce tako po progi kot tudi v hotelu

Profesionalno kolesarstvo oz. posamezna moštva na tekmah so sestavljena iz tekmovalcev, športnih direktorjev, maserjev, mehanikov, uslužbenca za odnose z mediji in direktor ekipe. Kljub temu, da se zdi, da imajo maserji morda delo le po končani etapi, pa temu ni tako. Telo imajo pred tekmo, ko morajo poskrbeti za pravilno pripravo kolesarjev, po tekmi, ko jih morajo čim bolj sprostiti in pripraviti za naslednji dan, ampak tudi tu se njihov dan in delo ne končata. Pripraviti morajo namreč tudi hrano in pijačo za med dirko in jo na vmesnih postojankah, ki jim kolesarstvo reče kar bife, tudi razdeliti. Na koncu dneva pa morajo pripraviti hrano še za naslednji dan.

Vendar pa profesionalno kolesarstvo brez mehanikov nikakor ne bi obstajalo, saj bi v tem primeru napake in poškodbe koles krojile končno razporeditev. Njihovo delo se začne pred tekmo, nadaljuje med tekmo, ko je treba prav na hitro odpraviti napake na kolesih in to velikokrat kar na poti, nadaljuje še vedno med tekmo, ko je treba tekmovalce zalagati s hrano in pijačo in konča po koncu dirke, ko je treba kolesa ponovno pregledati, odpraviti poškodbe in napake. Takšno kolesarstvo je torej povsem utečen ustroj, brez katerega dirke ne bi bile takšne, kot so danes.